VSTOP – slikarska razstava ALUO

20 Junij 2012 > 02 Julij 2012 Vljudno vabljeni na otvoritev skupinske razstave študentov 3. in 4. letnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL, oddelek za slikarstvo, v sredo, 20. junija ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz.

Sodelujoče umetnice in umetniki: Tinkara Babič, Nina Čelhar, Jasmina Grudnik, Lara Ješe, Maruša Meglič, Eva Lučka Kozak, Špela Kušar, Nina Pivk, Adrijan Praznik, Jaka Vatovec, Jure Zrimšek in Klemen Zupanc.

Kustosinji: Jadranka Plut, Ana Grobler
Mentorja: doc. mag. Žiga Kariž, doc. Marjan Gumilar

Izbrana dela mladih ustvarjalk in ustvarjalcev z oddelka slikarstva – Tinkare Babič, Nine Čelhar, Jasmine Grudnik, Lare Ješe, Maruše Meglič, Eve Lučke Kozak, Špele Kušar, Nine Pivk, Adrijana Praznika, Jake Vatovca, Jureta Zrimška in Klemna Zupanca –, ki so nastala pod mentorstvom doc. mag. Žige Kariža in doc. Marjana Gumilarja, so na prvi pogled videti raznovrstna, saj vsebujejo raznolike tehnične in vsebinske pristope. Kljub temu pa obravnavajo teme, ki jih lahko zvedemo na isti imenovalec. Poleg skupnih vsebinskih izhodišč pa je pri študentkah in študentih moč zaznati različno razumevanje gradne slikovnega polja in s tem prostora slike oz. njene atmosfere. Smeti, igrače, plastika, avtomobili, pištole … govorijo o prenasičenosti sodobnega življenja.

Današnja umetnost se je tako kot sodobna družba v kapitalističnem sistemu atomizirala, saj je minil čas gibanj in velikih idej. Poleg tega so se družbeni odnosi reducirali na osnovne potrebe posameznikov, ki jih regulira le ekonomska računica. Ta partikularizacija je prav gotovo prispevala k temu, da so poleg univerzalnih umetniških idej, zvedenih na stile ali gibanja, umetniška raziskovanja sestopila s prestola makro zgodb v svet mikro zgodb. Prevečkrat se nam zdi, da umetnost ravno zaradi tega preobrata danes nima več funkcije družbene regulacije, ampak je njena vloga kot glas v nebo vpijočega. Umetniki se obračajo v raziskovanje osebnih mitologij, opozarjanju na osebno pozicijo znotraj sistema,  ali aludirajo na konkretne probleme. Vprašanja o lastni poziciji in samorefleksiji položaja posameznika v družbi so nekatera od izhodišč umetnic in umetnikov na pričujoči razstavi. Kljub resnim temam pa na razstavi ne manjka humorja, ki z distanco prikazuje današnjo realnost.

Mladi umetniki in umetnice se vsak zase in po svoje sprašujejo, kaj sploh je res. Blišč in beda v njihovih delih sta točki, s pomočjo katerih iščejo naslednjo točko, ki bo povedala, kaj in kje se nahaja resnica, in kaj je v življenju oz. umetnosti tista vsebina, ki se ji je potrebno zares posvetiti. Odgovor se sicer vedno izmika, vendar je že samo razmišljanje bistvenega pomena, saj postopoma vodi k odgovorom. V času tranzicije v tržno gospodarstvo je že razmislek o temeljnih vprašanjih dragocen. Časa, ki ga posvečamo druženju s prijatelji ali kritični samorefleksiji, je vedno manj, medtem ko je časa, ki je namenjen pridobivanju ali zapravljanju denarja, vedno več. Današnja obvezna preobremenjenost in gonja za denarjem oz. preživetjem je temeljito spremenila seznam naših osebnih prioritet.

Razstavo Vstop razumemo kot delovni proces, v katerem umetnice in umetniki raziskujejo postopke reprezentacije idej in predstavitve teh idej v galerijskem prostoru ter komunikacije in izmenjave izkušenj za samostojen vstop v sodoben umetniški sistem.

Jadranka Plut in Ana Grobler, kustosinji razstave

.............................................................................................................................

Vstop = prestop

Tradicionalna znanja, pridobljena v nižjih letnikih Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, v višjih nadgrajuje raznovrstna vsebina, motiv, mladostniški naboj in preboj, ki fluidno in suvereno prestopa v drugačne načine artikuliranja in zagovarjanja samega sebe kot umetnika, sicer enakovrednega vsem ostalim v družbenem sistemu. Zagovarjanje samega sebe je verjetno pri študiju umetnosti danes za mlade najtežje. Z upodobljeno vsebino sporočajo kdo so, kaj jih zanima, kaj jih v socialnem okolju moti in kaj bi želeli z lastnimi intervencijami spremeniti. Predstavitev izbora študentskih del v razstavi Vstop, je vizualni odgovor na trenutno stanje osebnosti in vključevanja le-te v sodobno družbo. Umetnost je v tem pogledu socialni komunikator, ki nase veže poglede in z njimi veže na njih tudi misel. Glede na izbor, ki sta ga pripravili Ana Grobler in Jadranka Plut pa je očitno dobrodošlo biti drzen, ne sistemski, in zaznave iz okolja interpretirati in artikulirano premleti, prestaviti, upodobiti in likovno predstaviti v izbranem mediju.

Medij že dolgo časa v sodobni umetnosti ni več omejitev. Delitve po umetniških poklicih pa v umetnostnih sistemih in mrežah postajajo vse bolj nepomembne. V današnji umetnosti, ko se zdi, da je vse mogoče in vse opravičljivo, ali pa se zagovarja kot umetniški projekt, nujno potrebujemo za vrednotenje in vzdrževanje kvalitete institucijo, ki mlade in bodoče umetnike in kulturne delavce sooča predvsem s tem, kaj in kako misliti vsebino in na kakšen način rezultat upodobiti v izbranem mediju in ga zagovarjati kot umetnost. Akademija za likovno umetnost vzpostavlja in podaja prav to vedenje mladim likovnim ustvarjalcem, da vsake prostorske spremembe ne moremo predstaviti kot umetnost ampak je potrebno od zamika (zaznave) priti do premikov (artikulacije).

Premikov je deležna tudi »slika« na Oddelku za slikarstvo. Ta je še vedno okno sveta in predvsem okno v svet. Je del intuitivnega, univerzalnega ali realnega prostora, je prostor z mnogimi podvprašanji in rezultati. Transformacijam v umetnosti sledijo tudi študenti na razstavi, ki so dela ustvarili pod mentorstvom doc. Žige Kariža in doc. Marjana Gumilarja. V slikarskih ateljejih zadnja leta sledimo odličnim prostorskim instalacijam, bolonjski predmetnik pa je slikarjem ponudil tudi izbirni predmet kiparstvo. Povezovanje vseh smeri in načinov likovnega razmišljanja oz. artikuliranja podaja močnejše in kvalitetnejše rezultate, predvsem pa mehča meje med poklici kipar, slikar, videast, grafik, ... Vprašanju, kako in na kakšen način je nekaj predstavljeno, pa naprej nadvladuje gledalčeva izbira in vest umetnika in predvsem to, da je umetnostno delo podano »pravilno«, z jasno izjavo.

Kurirana razstava je edinstvena, ker se v postavitvi srečujeta dva študijska programa. Na eni strani so študij v ateljejih zaključili »stari« dodiplomski študenti štiri letnega programa in ob njih tudi prva generacija bolonjskega študija. Mnogi avtorji po treh letnikih študija v vsebini in formalizaciji problema konkurirajo staremu programu, kar potrjuje, da je Akademija za likovno umetnost in oblikovanje na pravi poti. Pri tem pa so pomembne tudi stranpoti  formalnega izobraževanja. Na študente so v tem študijskem letu zagotovo vplivale: nova stalna postavitev zbirke v Moderni galeriji, odprtje Muzeja za sodobno umetnost na Metelkovi, Dogodek na Grafičnem bienalu in drugi umetniški projekti ter dogodki, ki so učinkovali in reagirali oz. dopolnjevali sam formalni študijski proces.

Razstava Vstop v Galeriji Alkatraz je nadgradnja formalnega izobraževanja in nova stranpot študentov ter simbolični študentski prestop iz šolskega institucionaliziranega sistema v umetnostni sistem. Njihova likovna produkcija je v galerijskem primeru dobila priložnost učinkovati na gledalca in ustvarjati dialog tudi z drugimi razstavnimi dogodki v mestu. Vstop študente sooča tudi s tem, da umetnost ni samo ustvarjanje ampak tudi predstavljanje ustvarjenega v javnem prostoru.

Ob »stran« pogledih in razgledih izven institucije pa je ključen in v večini primerov odločilen tudi konstruktiven dialog med mentorjem in študentom. Študent namreč ve kaj si želi, a se pogosto vizualizacija v glavi ne more zadovoljiti in primerjati tudi z realnim posredovanjem v mediju. Ob takšnih postankih je mentorjeva pomoč odločilna in dobrodošla, a le v tistih uspešnih primerih, ko se tega »vodenja« zavedata oba, še posebno sam študent.

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje se transformira, modernizira, prilagaja in ni več le posrednik znanja in izkušenj. Gre za celostno izobraževanje, s pogledom onkraj svojih okvirjev in zidov, ki posledično ne vpliva le na profesionalni profil umetnika. Svoje odmeve ima tudi v osebnostnem razvoju posameznika, kjer se pričakuje, da bi po zaključenem izobraževanju diplomant  imel predvsem samozaupanje vase in v svoje delo, razčiščene pojme o umetnosti, s sposobnostjo komunikacije, refleksije in argumentirane kritike. V trenutnem prostoru in času namreč potrebujemo odprte, pa hkrati dovolj fleksibilno-kreativne umetnike, ki se bodo znali suvereno predstavljati v pravem izbranem sistemu. In ta sistem ni samo umetniški. Vsak od posameznikov na razstavi bo verjetno izbral svojega, ki bo zavestno izbran in argumentiran z dejanji.

Boris Beja